Obogatite svojo vsakdanjo prehrano s cvetnim prahom- osmukancem

Članek o obogatitvi vsakdanje prehrane s cvetnim prahom- osmukancem si lahko ogledate TUKAJ.

Čebelji pridelki

Članek o čebeljih pridelkih, ki so ga pripravili svetovalci Javno svetovalne službe v čebelarstvu (JSSC) za varno hrano na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) si lahko preberete TUKAJ.

Zelene strehe - zasadimo dragocen košček narave na strehi

Slovenski čebelarji z vso skrbnostjo in vestnostjo opravljamo čebelarsko dejavnost, v prvi vrsti pa so naša skrb čebele. Zavedamo se za kako ranljiva bitja gre in kako pomemben del narave so in kako pomembne so čebele za našo prihodnost. Vsak posameznik lahko pomaga čebelam s sajenjem medovitih rastlin.   Medovite rastline bodo privabile čebele in ostale opraševalce, mi pa bomo uživali ob pogledu na  pridne čebel in se ob vsaki kapljici zaužitega medu spomnili kako dragoceno je njihovo delo. Bodimo hvaležni za hrano, saj je kar 2/3 svetovne hrane neposredno ali posredno odvisne od opraševanja čebel in ostalih opraševalcev.   Vsak lahko po svoje poskrbi, da bodo naše čebele imele dovolj hrane.Kaj lahko še naredimo za čebele? Ste že slišali za zelene strehe?Prednosti zelenih streh so poznali že naši predniki, ki so znali  s pridom izkoriščati naravne danosti. Danes, ko se vse bolj nagibamo k usmeritvam, ki so skladne z idejami varovanja okolja, pa smo priča ponovnemu preporodu.Zelene strehe v tujini niso nobena redkost in so sestavni del vsakdanje prakse. Pri nas pa  je v zadnjem času zaznati večje zanimanje prav zaradi številnih prednosti, ki jih le-te prinašajo. Že samo dejstvo, da  naravi povrnemo nekaj, kar smo ji vzeli, je neprecenljivo.  Zavedati se moramo, da zelene strehe privabljajo tudi čebele in ostale opraševalce, ki so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ne nazadnje tudi za obstoj človeštva.

Avtorica  članka je Nataša Štrukelj Klemenčič, svetovalka specialistka za ekonomiko na ČZS.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Čebelarska zveza Slovenije skupaj s partnerji 17. aprila 2020 organizira vseslovenski projekt »Korak zase, korak za sladkorčke« s katerim želi zbrati finančna sredstva za nakup ultrazvočne aparature za oceno stanja ožilja, ki se redno uporablja pri pregledih sladkornih bolnikov. Nov aparat bi zamenjal že zdavnaj iztrošenega ter omogočil veliko hitrejše in zanesljivejše preglede.Dobrodelno izobraževalno prireditev bomo zaznamovali s skrbjo za lastno zdravje in gibanje, zato bomo 17. aprila 2020 organizirali vseslovenski pohod na sedež ČZS, s ciljem da skupaj stopimo korak po korak, po svojih zmožnostih zase in za dobrodelnost. Isti dan ob 17.00 uri bo potekal tudi dobrodelni koncert v organizaciji ČZS in Občine Lukovica  z znanimi slovenskimi glasbeniki.Več o projektu si lahko preberete tukaj: http://www.czs.si/content/x8Podrobnosti

Podrobnosti so opisane v izjavi za javnost, ki jo najdete TUKAJ.

Zakaj ne bi Slovenije identificirali s čebelnjakom?

Tanja Magdič, Čebelarska zveza Slovenije

Za Slovenijo in slovensko čebelarstvo je zelo pomemben produkt trajnostnega – zelenega turizma, čebelarski turizem. Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja in čebele kot simbol čiste narave imajo pri Slovencih poseben status. Razvoj čebelarske turistične ponudbe v zadnjih letih predstavlja pomemben ključ k ohranjanju slovenskega čebelarstva, še posebno v zadnjih letih, ko je pridelava medu slabša. Z razglasitvijo svetovnega dne čebel pa je ta panoga postala pomembna tudi z gospodarskega vidika drugih panog v Sloveniji, saj privablja mnoge turiste, ljubitelje narave in čebel.

Slovenija je dežela čebelarjev, ima bogato čebelarsko tradicijo, čebelarski turizem je v vzponu, kar se kaže tudi na področju čebelarskih spominkov, ki predstavljajo izjemnost naše dediščine. Nekateri spominki kot so npr. panjske končnice, lectova srca, dražgoški kruhki, med in drugi izdelki iz medu so že zastopani na našem trgu in so pogosto tudi del protokolarnih daril, saj so povezani z našo tradicijo, kranjsko čebelo in slovenskim čebelarstvom. Poleg teh na slovenskem trgu najdemo številne ponudnike, ki ponujajo edinstvene, izvirne, ročno izdelane spominke iz naravnih materialov, povezanih z zgodovino in kulturo določenega kraja ali države.

Trenutni trendi na področju turizma in čebelarstva so naklonjeni čebelarskim spominkom in na trgu se pojavljajo nove in nove ideje spominkov na področju čebelarstva. S ciljem zbrati pestro ponudbo spominkov, je Čebelarska zveza Slovenije v letu 2017 objavila natečaj za čebelarske spominke in darila povezana s čebeljimi pridelki in izdelki in objavila spletni katalog spominkov na področju čebelarstva, ki je dostopen na spletni strani http://www.czs.si/spominki/. Predloge spominkov za v e-katalog lahko ponudniki še vedno pošljejo na naslov Čebelarske zveze Slovenije in v primeru, da bo komisija ocenila primernost spominkov, bomo le te dodali med ostale spominke. V spletnem katalogu boste našli opise različnih spominkov, ponudnike in njihove kontakte.

Poleg teh spominkov Slovenijo zaznamuje tudi med. Pri tem je potrebno izpostaviti prednosti, ki jih prinaša med vključen v EU sheme kakovosti: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo in Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Pri tujih turistih je prepoznavnost EU simbolov kakovosti zelo dobra in marsikdo se za nakup odloči prav zaradi teh simbolov, saj predstavljajo višjo kakovost. Poleg tega je iz samega imena razvidno poreklo, kar evropskemu potrošniku veliko pomeni.

Nakupovanje spominkov predstavlja nekaj zabavnega, iskanje nečesa kar spominja na kraj potovanja in turistom predstavljajo otipljiv dokaz doživetja obiskane dežele. Preko spominkov doživljajo kulturo dežele, se z njo povežejo. Zakaj Slovenije ne bi identificirali s čebelnjakom, tako kot Pariz identificiramo z Eifflovim stolpom? To, da svetovni dan čebel praznujemo na rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janša, je veliko priznanje ne samo slovenskemu čebelarstvu temveč tudi Sloveniji.

Sajenje medovitih rastlin - kliknite in preberite celoten članek

Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev

Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev

Čebela nas spremlja skozi vse življenje. Kot otrokom nam je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge. Ko pa odrastemo občudujemo njeno učinkovitost, socialni red, gospodarnost in učinkovitost. V Sloveniji nas je več kot 10.000 čebelarjev, ki skrbimo za čebele. Delo s čebelami nam predstavlja najboljše zdravilo za vse strese in tegobe, ki jih doživljamo v današnjem hitrem tempu življenju.

Slovenija je v svetu poznana kot čebelarsko dežela in je veliko prispevala k svetovnemu čebelarstvu. Prav tako je Slovenija izvorna dežela kranjske čebele, katere lastnosti so mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja novih pasem z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do dandanes.

Vse o čebelarstvu, čebeljih pridelkih in kako čebele s svojo aktivnostjo v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane tako za človeka kot tudi za živali, kakor tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja , boste lahko zvedeli na Dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarjev.

Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev bo Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, skupaj s čebelarskimi društvi po Sloveniji, organizirala v petek 26. aprila 2019.

Čebelarska društva bodo poskrbela za izvedbo vseh aktivnostih v čebelnjakih in stojnicah, slovenske občine pa smo že povabili k sodelovanju pri promociji dneva odprtih vrat preko svojih lokalnih glasil. Na ta izobraževalni in promocijski dogodek vabimo osnovne šole, vrtce, splošno javnost in obiskovalce iz ožje in širše okolice čebelarskega društva, ki predstavlja svojo dejavnost.

Na dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev bomo obiskovalcem predstavili čebeljo družino, njeno bivališče, člane čebelje družine, satje, kjer čebele skladiščijo med in cvetni prah, čebelarske pripomočke in čebelarjeva opravila. Predstavili bomo pomen medovitih rastlin, glavne paše na posameznem območju in aktivnosti s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k ohranitvi čebel. Poudarili bomo pomen kranjske čebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. Na predstavitveni stojnici ali čebelnjaku bomo čebelarji predstavili čebelje pridelke in izdelke, z možnostjo degustacije in nakupa.

Vabljeni ste, da z vašim obiskom podprete našo dejavnost, kajti brez čebelarjev, ne bo čebel in posledično vsega, kar čebele s svojim poslanstvom storijo za človeka in za ohranjanje okolja.

Čebelarska zveza Slovenije

Posadi bučo za čebelo

Posadi Hokaido bučo za čebelo in jeseni uživaj v kremni bučni juhi
Tomaž Samec, Svetovalec za varno hrano pri JSSČ
S sodelovanjem in povezovanjem partnerjev pri projektu »Kar sejemo, to žanjemo« smo v preteklih letih združili prizadevanje za povečanje posejanosti ajde in sončnic v našem prostoru. S tem pa tudi prepoznavnost in uporabnost le-teh v prehrani. Z aktivnostmi Čebelarske zveze Slovenije skupaj s partnerji spodbujamo sajenje medovitih rastlin, kar pomembno prispevamo k ohranjanju narave in razvoja čebel. S setvijo buč v letošnjem letu želimo spodbuditi setev zanimive rastline, ki je koristna tako za čebele in ostale opraševalce. V jesenskem času, ko pridelek dozori je široko uporaben tako za živali kot tudi za ljudi.
Buče in njihov izvor
Pri izkopavanju v Mehiki so arheologi odkrili najstarejša semena buč, ki segajo v sedmo tisočletje pred našim štetjem. Iz Srednje Amerike so jo Španci v 15. stoletju pripeljali v Evropo. Sprva so bučo sejali za okras. Z njihovo selekcijo se je večala njihova uporabnost in postala je vse pomembnejša krma za domače živali, predvsem za prašiče. V 19. stoletju se je razširilo stiskanje olja iz semen buč. Danes je tako buča uporabna za čebele v času cvetenja (pomemben vir cvetnega prahu in medičine), živali, ljudi in je kot lepa dekoracija v jesensko-zimskem času za naše prostore. V današnjem času je ta rastlina cenjena, saj je vsestransko uporabna.
Buče so rastline, ki niso težavne za vzgojo. Le na začetku zahtevajo nekaj oskrbe, saj imajo slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. V vrtu jim izberemo sončno lego, tla pa globoko humusna.
Kako se pripraviti na setev buč Hokaido?
V posamezne sadilne lončke sejemo konec meseca aprila in v začetku maja, po 1 do 2 semena na lonček. Seme hitro kali in sadike hitro rastejo. Presadimo jih na stalno mesto, ko poženejo prvi pravi list. V sredini maja lahko sejemo semena tudi direktno na gredo. Vedeti moramo, da buče potrebujejo toplo zemljo, zato jih na stalna mesta ne presadimo pred 15. majem, ko ni več nevarnosti za slano.
Slika: Hokaido buča.
Kadar na vrtu nimamo dovolj prostora za vzgojo buč lahko buče posadimo na rob vrta ali izkoristimo kompostni kup. Izkoristimo lahko buče tudi kot živo zastirko. Med mladimi sadikami redno odstranjujemo pleveli, dokler rastlina ne preraste in prekrije tal. Med rastjo lahko pod buče položimo slamo, da ostajajo tla vlažna, plodovi kasneje pa niso umazani.
Buče cvetijo, ko se dan krajša in so odlična paša za čebele in ostale opraševalce. V jesenskem času plodovi dozorijo. Buče Hokaido zrastejo do teže 3 kg in so okroglo-hruškaste oblike. Buče pobiramo skupaj s peclji, da ne poškodujemo plodov in tako se odlično shranijo čez celo zimo. Najbolje je da jih spravimo direktno iz vrta na hodnike, stopnišča ali v zastekljene terase, kjer ni pretoplo. Buče Hokaido so tako odlična hrana v jesensko-zimskem času, ki popestrijo naše krožnike. Buče Hokaido lahko tudi uporabimo za dekoracijo naših prostorov.
V okviru letošnjega projekta »Kar sejemo, to žanjemo« bomo skupaj s partnerji Semenarna Ljubljana, d.o.o., Semina, d.o.o. in kmetijskimi šolami posejali na njihove vrtove semena Hokaido buč. Osrednji dogodek bo letos na Biotehniški šoli Ptuj, na njihovem posestvu v Turniščih, in sicer v četrtek, 16. maja. Na tem dogodku boste spoznali tehnologijo pridelave Hokaido buč in demonstracijo sajenja buč. Tako da ste vabljeni na dogodek in spoznali boste zanimivo medovito rastlino.
In za konec, ne pozabite na svoje vrtove posejati Hokaido buče ter zagotovite pašo čebelam in ostalim opraševalcem. V jeseni pa boste uživali dobrote, ki se lahko pripravijo iz buč Hokaido.