Center 101, 2393 Črna na Koroškem
02 87 048 10
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
A A A

Za svoje zdravje mora vsak poskrbeti sam.
Enake možnosti do zdravja in zdravega življenja so pravica vsakega.
Zagotavljanje pogojev in okolja za doseganje zdravja in zdravega življenja je dolžnost družbe.

7. aprila 1948 je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija in ta dan obeležujemo tudi kot svetovni dan zdravja.

Zdravje ima veliko vidikov in ga je potrebno obravnavati kot večdimenzionalni koncept, dejstvo pa je, da je zdravje med najpomembnejšimi življenjskimi vrednotami in nujen pogoj za manifestacijo katerihkoli drugih človeških sposobnosti in je osrednjega pomena za razumevanje ne le kakovosti življenja, ampak tudi zmožnosti ustvarjalnega življenja.

In kaj o zdravju Slovencev kažejo različne raziskave?

Analize so pokazale, da v Sloveniji socialno-ekonomski pogoji pomembno vplivajo na življenjske navade prebivalcev in so pomemben dejavnik razlik v obolevnosti. Delež prekomerno hranjenih in debelih odraslih je večji med prebivalci z nizkim socialno-ekonomskim položajem, pri obeh spolih je delež kadilcev večji v skupini prebivalcev s poklicno, z osnovno ali nižjo izobrazbo, depresija in skeletno-mišične težave so manj pogoste pri bolj izobraženih prebivalcih Slovenije, oseba z višjo izobrazbo in boljšim socialnim statusom lahko pričakuje daljše življenje kot oseba z nizko  izobrazbo.

Raziskava, ki jo je te dni izvedla Mediana kaže kakšen je »življenjski slog« povprečnega Slovenca v povezavi z zdravjem. Podatki kažejo, da se Slovenci izogibamo obisku zdravnika, kar 80% jih odgovarja, da zdravnika obiščejo le, če so resnično bolni. Polovica Slovencev je pripravljena plačati več za kakovostnejšo hrano in kar tri četrtine sodelujočih v raziskavi meni, da je hitra hrana škodljiva. Prav tako polovica Slovencev je gibalno aktivnih vsaj enkrat na teden, med mladimi od 18 do 20 let pa je takih še nekaj več, 57%.

Rezultati sicer kažejo, da se Slovenci vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane, gibanja in sicer zdravega načina življenja, vendar je do dejanskega izboljšanja še dolga pot.

Raziskave namreč kažejo tudi, da ima kar 46% Slovencev prekomerno težo, da debelost in prekomerna teža v zadnjih letih posebej strmo naraščata med otroki in mladimi, da interes za gibalnimi aktivnostmi med mladimi upada, kar se vse bolj odraža v zmanjšanju telesnih sposobnosti, zlasti vzdržljivosti in moči, veča pa se delež otrok in mladostnikov s slabo telesno držo.

V delovnem okolju, kjer odrasli posameznik preživi tretjino svojega življenja, so le redke izjeme med delodajalci, ki ustrezno poskrbijo za zdravje svojih zaposlenih. Da ne bo pomote, pri tem ne mislimo na varstvo pri delu in medicino dela ki sta v Sloveniji dobro urejena, ampak za skrb za zdrave življenjske navade zaposlenih. Le 5% zaposlenih meni, da podjetja imajo ustrezne programe in politike, ki bi olajšale zaposlenim delo do ali preko starostne meje za upokojitev in kar 67% (71% žensk) jih meni, da bi takšne programe morali uvesti.

Razširjenost in vpliv nezdravega načina življenja postaja eden od največjih problemov javnega zdravja  v svetu in tudi v Sloveniji. Gibalna aktivnost in zdrava prehrana sta pri tem ključna dejavnika zdravega življenjskega sloga, ki s svojimi mnogostranskimi učinki na zdravje, psihofizično stanje, splošno počutje posameznika, zmanjšujeta tveganje za obolevnost in druge negativne vplive sodobne družbe kot so alkoholizem, kajenje, stres in s tem bistveno vplivata na zmanjšanje socialne neenakosti in izboljšujeta možnosti posameznika za aktivno delovanje v družbi.

Lep, s športom obarvan dan,

Ekipa GAZZ

 



(Buzeti, in drugi, 2011)

(OECD, 2013)

(EU OSHA, 2013)